TABOR OSMOŠOLCEV NA VOJSKEM

Od petka do sobote (12. – 13. maj) ter teden dni kasneje (19. – 20. maj) so dva dneva na taboru preživeli osmošolci. Najprej 8. b in 8. c in nato še 8. a in 8. č.

Kot vodja tabora dodajam ob tej priložnosti nekaj svojih vtisov in opažanj ter vas spodbujam, da si ogledate tudi slikovni povzetek, ki ga je pripravila učiteljica Tjaša Gašpar, razredničarka 8. a, ki je na voljo na naslednji povezavi: https://sway.office.com/WqSVDHPD0j9VidD4?ref=Link&loc=play

Najprej lahko izpostavim opažanje, da so se prav vsi učenci na taboru potrudili kar najbolj po svojih močeh, da so čimbolje opravili dejavnosti, ki smo jih v sodelovanju z učitelji CŠOD Vojsko pripravili za njih. Ob tem naj dodam, da je bil izziv še toliko večji saj nam je prav obakrat kar nekaj načrtov prekrižalo tudi vreme. Skrbeli smo, da smo ne glede na vremenske razmere vsem ponudili kar najboljšo možno izkušnjo, ki je (sicer različno glede na termin) vsebovala naslednje aktivnosti: pohod, kolesarjenje, raziskovanje gozda ter postavljanje gozdnih zavetišč, bivakov, »bunkerjev« in ostalih skulptur, plezanje, lokostrelstvo, igre z žogo, različne kvize, zabavni večer in še bi lahko našteval.

Če lahko učence na splošno pohvalim glede udejstvovanja na aktivnostih pa ne morem mimo tega, da izpostavim tudi nekatere stvari, ki zagotovo terjajo izboljšave. Vsekakor to ni v enaki meri (ali pa sploh ne) vezano na vsakega učenca posebej ampak je bilo lahko kar očitno tekom obeh taborov: To so denimo spoštljivost drug do drugega (tako do vrstnikov kot tudi do starejših ter tuje lastnine), upoštevanje dogovorov ter predvsem (ali pa z vsem tem tudi) odgovornost tako do sebe kot tudi do drugih.

Še kako se je izkazalo, da učilnica (ki ponuja neko (pa čeprav lahko zgolj) navidezno varnost) ni enaka doživetjem v naravi (kjer je prisotna pristna resničnost, kjer ni pretvarjanja oz. ga ne more/sme biti). Učenci so tako dobili konkretne izkušnje (nekateri bolj intenzivne, drugi manj) kaj v resnici pomeni neko dejanje, ravnanje ali pristop, ko ni več na voljo varnega (in s tem v odnosu do pestrosti življenja velikokrat tudi zavajujočega) zavetja učilnice. Vsekakor bi jim sam tudi v prihodnje privoščil kar največ tovrstnih izkušenj.

Za nami sta torej še kako koristna tabora z izkušnjami, ki vsekakor presegajo kriterije, ki so jih učenci navajeni v učilnicah.

David Stegu

 

8 a in 8 č oddelka sta se odpravila na tabor v Vojsko.

Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali iz Kamnika. Prve postanke smo imeli v Idriji, kjer smo si ogledali tradicionalni idrijski zaključek srednje šole, ki vključuje sežig cveka. (To je velik lesen kip v obliki enke na mestnem trgu v Idriji.) Odpravili smo se nazaj  na pot, kjer smo doživeli veliko ovinkov (po idrijsko “rajd”) katere smo zdržali brez ene same vrečke za bruhanje (kar je zelo velik dosežek). 😊

Ko smo prispeli v CŠOD Vojsko nas je pričakal kuža Lemi. Odšli smo v sobe ter se razpakirali, nato pa odhiteli na kosilo kjer so nas toplo sprejeli z dooolgim govorom. Po kosilu je ena skupina odšla na kolesarjenje do razgledne točke Hudournik. Druga skupina se je odpravila na pohod v gozd. Tam so zgradili bivake in se z vrvjo spustili v jamo, kjer jih je pričakal sneg. Na žalost nismo srečali nobenega gozdnega prebivalca (npr. rjavega medveda)😊 . Ob prihodu nazaj smo se okrepčali z večerjo. Večer smo zaključili s tabornim ognjem in diskom v telovadnici.

Po kratki noči so nas zgodaj zjutraj zbudili z budnico. Ker je bil to naš zadnji dan v CŠOD Vojsko smo že pred zajtrkom pospravili sobe. Za dopoldansko dejavnost sta se skupini zamenjali in odšli na kolesarjenje / v gozd. Kolesarji so se odpravili do slapov Gačnika. Ko smo pojedli malico smo se udeležili novih dejavnosti. Na izbiro smo imeli lokostrelstvo, igre z žogo ter plezanje po plezalni steni. V vseh aktivnostih smo se odlično odrezali.

Pojedli smo kosilo nato pa smo utrujenosti navkljub vseeno še zborbali pohod do Idrije. Pot je bila dolga z veliko vzponi in MALO spusti. Ko smo prispeli do koče smo bili nagrajeni s sladoledom. Pripetila pa se nam je tudi poučna nezgoda, a smo jo po dveh urah hoje več končno rešili. Ko smo prispeli v Idrijo smo skoraj “izropali” trgovino saj smo bili zelooo lačni. Odpravili smo se proti Kamniku. Voznika nismo motili, saj smo skoraj vsi zaspali.

 

Zapisale: Gaja, Manca, Ela in Neža

 

Deli povezavo: