Starševski nadzor nad uporabo elektronskih naprav

Skoraj nemogoče je sedeti ob otroku ves čas, ko je ta na računalniku oz. internetu. Pogosto ste starši še vedno v službi, ko otroci pridejo domov iz šole. Poleg tega se nekateri otroci na skrivaj vtihotapijo na računalnik pozno ponoči, da bi igrali računalniške igrice ali klepetali s prijatelji. V takšnih trenutkih pride prav programska možnost omejevanja uporabe računalnika kot tudi interneta.

Omejevanje uporabe računalnika in interneta

Omejevanje uporabe računalnika in interneta omogočajo že nekateri operacijski sistemi, npr. Windows, Mac OS, Linux…

Windows 7 (omogoča časovno omejitev uporabe računalnika, blokiranje želenih aplikacije, igre),
Windows 10 (omogoča časovno omejitev uporabe računalnika, poročilo o otrokovi spletni dejavnosti, blokiranje želenih aplikacij, iger, neprimernih spletnih mest, obvezno potrdilo staršev za nakup v trgovini Microsoft Store),
Linux (omogoča blokiranje neprimernih vsebin na spletu, časovno omejitev uporabe interneta).

Internet lahko omejujete tudi s pomočjo usmerjevalnika oz. routerja v primeru domačega omrežja, vendar priporočamo, da vam to nastavijo strokovnjaki, saj je nastavitev prezahtevna.

Za starše, ki želijo več funkcij, pa so strokovnjaki razvili samostojne programe za starševski nadzor, ki naj bi:

otroke varoval pred prekomerno rabo računalnika z omejevanjem količine časa, ki jo lahko otrok preživi za računalnikom, internetom ali računalniškimi igricami,
določa pa tudi, kaj lahko uporabnik sploh dela na računalniku, tako da omejuje tudi nekatere strani oz. filtrira neprimerno vsebino,
in tudi spremlja aktivnosti otroka na računalnika oz. internetu, kar si lahko kasneje starši ogledajo.

Te programe ne uporabljajo le starši, temveč tudi knjižnice, internetne kavarne, šole, uradi, podjetja oz. povsod, kjer želijo uporabo računalnika nadzirati.

Tukaj lahko preverite, kateri programi so za vas optimalni glede na starost otroka, napravo, operacijski sistem, jezik, itd. (študija po naročilu Evropske komisije SIP-BENCH).

Starševski nadzor nad mobilnimi telefoni

Otroci uporabljajo (pametne) telefone za brskanje po spletu, za pogovore in izmenjavo fotografij preko družabnih omrežij z ljudmi, ki jih poznajo in tudi s tistimi, ki jih še nikoli niso srečali. Starši ste lahko v skrbeh, kako otroku zagotoviti svobodo za razvoj in mu sočasno zagotoviti varnost. Verjetno mnogi razmišljate o uvedbi aktivnejšega nadzora nad otroki z uporabo aplikacij za starševski nadzor, ki se naložijo na staršev in na otrokov mobilni telefon. Pri tem se je treba zavedati problematike posega v otrokovo zasebnost.

Nekateri slovenski operaterji ponujajo različne oblike starševskega nadzora. Informacije o tem in ponudbo lahko pridobimo pri posameznem operaterju.

Aplikacije starševskega nadzora, ki jih je mogoče najti v Google Play trgovini (pa tudi App Store na iPhone in iPad), nudijo različne možnosti in stopnje starševskega nadzora. Nekatere aplikacije omogočajo nadzor nad lokacijo gibanja telefona in določitev območij gibanja ter obveščajo, kdaj je prišel ali odšel iz določenega območja. Druge aplikacije poleg nadzora lokacije beležijo opravljene klice, prejete in poslane SMSe, čas uporabe posameznih iger in aplikacij (Facebook, Viber, Snapchat,…), obiskanost posameznih spletnih strani …

Problemi, ki se pojavijo zaradi aplikacij nadzora, so:

povečana potreba po prenosu podatkov preko mobilnega omrežja in večja poraba električne energije (krajši čas trajanja akumulatorja).

Vdor v osebni prostor otroka: starši globoko posežejo v zasebnost otroka in vzpostavijo temeljit nadzor nad njegovim mobilnim telefonom. Pravice otrok so posebej zaščitene tudi na ravni konvencij: 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) pravi, da ima otrok pravico do svobode izražanja, ki vključuje svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri.

Otroci se običajno družijo z vrstniki, kar pomeni, da se nadzor razširi na otroke, katerih starši niso dali dovoljenja za spremljanje (npr. poslušanje otrokovih pogovorov, snemanje s kamero telefona, branje SMS sporočil). Takšne primere obravnava Kazenski zakonik v 137. členu, 138. členu in 139. členu

Varnost osebnih podatkov: podatki se shranjujejo na strežniku ponudnika, katerega zaščita pred vdori ni znana. Potencialno obstaja možnost, da nekdo izvede vdor na strežnik ponudnika, pride do podatkov o otroku ter jih izkoristi za nasilna oz. druga kazniva dejanja (izsiljevanje, ugrabitev itd.). Otrok lahko postane, zaradi pretirane potrebe staršev po nadzoru, žrtev kibernetskega nasilja.

Najstniki so tehnično spretni in bodo hitro ugotovili, da so pod nadzorom, če bodo starši aplikacijo namestili na skrivaj. Na ta način starši tvegajo porušitev zaupanja z otrokom. Najstniki lahko tudi na različne načine zaobidejo nadzor, tudi z namestitvijo aplikacij, ki ščitijo pred nadzorom.

Sodelovanje in zaupanje med starši in najstniki je zelo zahtevno in občutljivo iskanje ravnotežja: najstniki želijo čim več svobode, starši želijo čim večjo varnost. Uspeh je mogoče doseči le z varnimi in smiselnimi kompromisi.