Spoštovani gospod ravnatelj!

Življenje je pot, ki ne pelje nikamor drugam, kakor na naslednjo pot in ta zopet na naslednjo. Vaša naslednja pot je upokojitev. Niso pomembna leta življenja, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih. Pa ne samo življenja, pač pa naklonjenosti, podpore, razumevanja. Svojo šolo ste vedno nosili v srcu.

V svojem dolgoletnem stažu puščate pomembno sled svojega dela. Svoje življenje ste poleg družini z vso ljubeznijo namenili šoli. S svojo energijo, predanostjo, vztrajnostjo in delavnostjo ste znali kot dirigent povezati velik orkester zaposlenih, učencev in staršev pa tudi ljudi iz lokalnega in širšega okolja. Zapuščate orkester, ki je usklajen, složen, ustvarjalen, uspešen, učinkovit in zadovoljen. Mar to ni umetnost?

Vsakomur ste vedno prisluhnili. Dovolili in želeli ste, da skupaj vodimo in gradimo to šolo.

Počasi minevajo dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, toda življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki si jih bomo zapomnili. Po čem? Po veliko lepem.

Znali smo skupaj in drug z drugim delati velike korake naprej v pravo smer. Hvala vam za vse.

Ravnatelj, zdaj pa za božjo voljo malo lenarite. In še zadnjič vam želimo povedati: Radi vas imamo. Srečno!!

Deli povezavo: