Sprostitvene, avtosugestivne, vizualizacijske in imaginativne tehnike zaposlijo naš um malo drugače.
Omogočajo nam stik s podzavestjo in njenimi potenciali. Na ta način lahko zbrišemo in preoblikujemo naša prepričanja, čustva in misli, ki nam ne služijo več. Razrešimo lahko različne probleme in kreiramo želeno resničnost. Z njihovo pomočjo se lahko naravnamo na pozitiven pogled na svet in se bolj učinkovito soočamo z vsakodnevnimi izzivi.
Uporabljamo jih lahko v različnih okoliščinah življenja kot na primer: pri izboljšanju zdravja,
za dvig samozavesti, za premagovanje strahov in skrbi, za izboljšanje odnosov, za notranjo umiritev in boljše spanje, za več energije, za doseganje pomembnih poslovnih in osebnih ciljev, pri izboljšanju učinkovitosti v športu, poslu, učenju in zasebnem življenju.
VIZUALIZACIJA
Je usmerjeno razmišljanje v stanju sproščenosti. Je sposobnost ustvarjanja podob v mislih. Svoje misli zavestno usmerjamo v želeno smer. Živo si predstavljamo, da je problem, s katerim se soočamo ŽE rešen, da smo dosegli želeno, končno stanje.
Lahko si predstavljamo namišljeno sliko, serijo podob ali film. Več čutil ko pri tem vključimo, bolj resnično bomo zaznavali slike, bolj živo jih bomo doživljali in močnejšo reakcijo bomo sprožili v telesu.
Morda se še spomnite, kako ste si zamišljali svoj dom, preden ste ga ustvarili? Ali pa kosilo, ki ga boste skuhali naslednji dan? Ste si kdaj predstavljali sebe v novi obleki?
Vizualizacije se z vajo lahko naučimo tako kot katerekoli druge spretnosti.
Da bo vizualizacija delovala kar najbolje, moramo najprej doseči stanje sproščenosti, si nato znati ustvariti jasno, pozitivno, želeno psihično predstavo in potem vaje ponavljati.
Tukaj imate na voljo nekaj vaj.
1. VAJA: VIZUALIZACIJA ZA DOBER DAN
Že zjutraj, takoj ko se zbudimo in še ležimo v postelji, si namenimo 5 minut za dober potek dneva.
Zamislimo si želeno podobo svojega dne, kako gladko in tekoče, lahkotno in z veseljem opravljamo svoje naloge. Zamislimo si želeno podobo in počutje sebe.
Če je pred nami kakšen poseben izziv, si še posebej skrbno zamislimo, kako smo ga uresničili in kako dobro se počutimo ob tem.
2. VAJA: VIZUALIZACIJA ŽELENEGA
Najprej izberite, kaj je tisto, kar si želite ustvariti.
- Morda zdravo, vitalno telo?
- Ali harmoničen odnos?
- Morda želite rešiti prav določen problem?
- Bi radi vključili neko novo prakso, novo navado v vaš vsakdan?
Potem si vsak dan vzemite čas za usmerjeno razmišljanje v sproščenem stanju. Sprostite se in si v mislih zamislite, da ste že uresničili to, kar si želite. Pri tem vključite vse čute. Vidite, slišite, vonjate, otipate, okušate, čutite končno stanje.
- Lahko si predstavljate sebe z zdravim telesom, čutite vsak del telesa posebej kako gibljiv je, kako se energija pretaka po njem in kako dobro se počutite v njem.
- Lahko si predstavljate harmoničen odnos z ljubo osebo.
- Ali kako uspešno rešite problem in se veselite uspeha.
- Predstavljate si, kako z lahkoto in veseljem izvajate novo vsakodnevno prakso in v tem uživate dobrobiti.
3. VAJA: ZA PREMAGOVANJE UTRUJENOSTI
Vaja združuje dihanje in vizualizacijo ter prinaša svežo energijo.
- Predstavljamo si, da ležimo na travniku. Čim več podrobnosti si boste zamislili tem bolje.
- Mehko občutimo telo kot celoto, ga sprostimo in si blago predstavljamo, da dihamo skozenj, skozi celo površino.
- Občutimo kako ob vdihu v nas vstopa svežina in kako nas ob izdihu zapušča utrujenost.
- Povsem se prepustimo temu početju in uživamo v občutenju našega telesa s svežo energijo.
Če vajo izvajamo ob odprtem oknu ali na svežem zraku, še toliko bolje.
4. VAJA: VODENO SPROŠČANJE V PODPORO IMUNSKEMU SISTEMU
Sprostitvene in vizualizacijske vaje so lahko vodene, kjer sledimo glasu nekoga drugega, ki nas popelje skozi predstave.
Na spodnji povezavi se lahko predate vodenemu sproščanju v podporo imunskemu sistemu. https://www.youtube.com/watch?v=mzfr9cpD6z4&feature=youtu.be&ab_channel
Lahko pa jih vodimo in izvajamo samostojno.
Primer
- Zamislimo si, da ležimo na peščeni plaži, kjer ni prav veliko ljudi. Vsi so umirjeni in zadovoljni. Prijeten, sončen dan je, mi pa ležimo na mehkem pesku blizu vode, pod seboj čutimo droben, okrogel, bel pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo, kako je topel in nam nežno polzi med prsti. Razgledamo se okrog sebe in opazujemo sinje modro morje, oddaljeno obzorje, na katerem mirno plovejo jadrnice, na nebu opazujemo nekaj prikupnih puhastih oblačkov. Mogočni borovci ob robu plaže ponujajo senco. Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih in nežne valove morja, ki pljuskajo na pesek. Vonjamo morje, borovce, okusimo slano vodo na ustnicah. Čutimo, kako nežna sapica boža naše telo.
- Ko smo si prizor do podrobnosti zamislili, ostanemo v njem, v celoti občutimo mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost.
- Preden zapustimo prizor, v mislih trikrat počasi in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno namero.
- Nato lahko prizor počasi zapuščamo, vendar se zavedamo, da ostaja natančno takšen za nas pripravljen, da se vsak trenutek lahko vrnemo vanj, ne glede na zunanje okoliščine.
- Najboljši čas za vajo je zjutraj ali zvečer po možnosti ob istem času. Če bomo vajo izvajali takrat, ko napetosti ne bo, bomo uspeli precej hitreje ustvariti svoj prostor miru tudi v situacijah, ko bomo resnično napeti in bomo potrebovali umik v svoj prostor miru.
5. VAJA: KAKO PRILAGODITI SVOJ FOKUS IN ODSLOVITI STRAH
Ta vaja vam bo pomagala, da pridobite bolj jasen fokus, da se ne prepustite strahu in sami izberete kako se boste počutili.
POTEK
- Najprej pomislite na nekaj, kar vam povzroča občutenje strahu. Potem naredite tri dolge, globoke vdihe skozi nos in izdihe skozi usta.
- Nato si predstavljajte potencialni najslabši scenarij – to je domišljijski izid, ki prispeva k vašemu strahu.
- Vidite, da je situacija zelo težka in se odvija zelo neugodno, dihate pa enakomerno. Še naprej globoko dihajte in glejte, kako se vse odlično odvija.
- Predstavljajte si , da imate oba rezultata pred sabo, v vsaki roki enega. Objektivno ju poglejte in primerjajte. Kateri vam je ljubši?
- Spoznajte in zavedajte se, da sta oba možna in je (večinoma) odvisno od vas, da ugotovite, kateri postane vaša resničnost. Ko se odločite za enega, določite, katera vezja v možganih se prižgejo. Če se fiksirate na strah, začne delovati simpatični živčni sistem – srčni utrip se zviša, dih postane plitek in hiter.
- Osredotočite se na umirjenost in doseganje pozitivnega rezultata. To vas bo pomirilo, saj aktivira vaš parasimpatični sistem.
- Vdihnite 5 ali 6 krat in se za trenutek res osredotočite kako obvladate ovire (fizične in duševne) in uživate v veselju, ko dosežete svoj uspeh.
Ko pregledate vse možnosti, imate možnost izbire, na kateri izid se boste osredotočili. Z namerno izbiro svojega fokusa, vplivate na svojo kemijo možganov in s tem na svoja čustva in občutke.
Vaši možgani se želijo prepričati, da se zavedate morebitne nevarnosti. Ni vam treba sprejeti ali pričakovati najslabšega, samo zavedati se je dobro te možnosti. Ko enkrat preverite okolico in vaši možgani prejmejo povratne informacije, da bo vse v redu, bo strah izginil. In delovanje bo precej lažje.
6. VAJA: VAJA ZA ODPRAVLJANJE NEPOTREBNIH SKRBI
Strahovi in skrbi nam jemljejo veliko energije. Nikoli nas ne vodijo do rešitve, temveč z njimi izgubimo navdih, samozavest, motivacijo.
V knjigi »Zdravje 1« Nikola Grubiša podaja učinkovito vajo, ki nam lahko pomaga pri tem.
- Vzemite zvezek, blok ali list papirja. S pisalom razdelite list na levo in desno polovico.
- Na levo stran zapišite vse, kar vas skrbi. Pišite toliko časa, dokler se misli ne začnejo množično ponavljati. Če se nek strah pojavi večkrat v različni preobleki, ga lahko tudi večkrat napišete.
- Potem označite tiste skrbi, na katere nimate vpliva. Torej vse, kar je povezano s preteklostjo, z neopredeljeno prihodnostjo, z dogodki na drugi strani sveta in podobnim.
- Te skrbi prečrtajte in izpustite. Ker nanje nimate vpliva, se z njimi ne boste ukvarjali. Samo zaupajte, da se bo situacija ugodno rešila.
- Ostale so še tiste skrbi, na katere imate vpliv. Na desno stran vsake od njih zapišite najhujši scenarij, ki se lahko v tej situaciji zgodi. Potem se odločite, ali boste zadevo reševali ali ne. Če je ne nameravate reševati, jo boste pač sprejeli in dopustili, da se bo odvila brez vaše vpletenosti po katerem koli scenariju. Vendar to pomeni, da je ne boste več premlevali v glavi in želeli vplivati na razvoj dogodkov, temveč boste sprejeli, kar se bo zgodilo. Ko boste tako naslednjič zaznali v mislih to skrb, jo ustavite. Na primer, lahko si rečete: »Za tole sem se odločil, da ne bom posegal v srž problema, ker ni vredno moje energije. Naj se situacija razreši brez mene, kakor koli pač.« Dejstvo je, da lahko z logičnim pristopom zelo učinkovito vplivate na čustva in na nenadzorovane misli.
- Zadeve, pri katerih ste se odločili delovati, označite po pomembnosti. Najpomembnejšo označite s številko ena, manj pomembno z dve in tako dalje.
- Misel, ki ste jo označili kot najpomembnejšo, prepišite na nov list. Pod njo zapišite, kaj boste v zvezi s to situacijo naredili in kdaj. Potem vzemite urnik ali koledar ter pod izbrani datum vpišite potrebne dejavnosti, ki vas bodo pripeljale do rešitve.
- Enako naredite še za ostale skrbi, ki ste jih označili kot pomembne, oziroma vsaj za prvih pet do deset.
Zelo pomembno je, da se navodil, ki ste jih zapisali v koledar, držite do potankosti, saj z njimi poleg reševanja problema tudi ustvarjate novo navado.
Torej, kakšno resničnost želite ustvariti?
V katero smer boste usmerili vaše misli? Kako se želite počutiti?
Izbira je vaša.
Pripravila:
Rosana Kleindienst