Ko šport povezuje generacije – Dan slovenskega športa 2026
V sredo, 23. septembra 2026, smo v Sloveniji praznovali Dan slovenskega športa, ki je letos v Kamniku potekal še posebej slovesno. Kamnik je bil namreč osrednje prizorišče dneva slovenskega športa, športno-rekreacijski park med OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca pa se je za en dan spremenil v veliko športno igrišče. Dogodek pod geslom »Kamnik se giba skupaj« je povezal otroke, mlade, športnike, družine in obiskovalce vseh generacij.
Dogajanja so se udeležili tudi učenci 1. a in 8. b razreda OŠ Frana Albrehta, ki sodelujejo v projektu Zavezništvo. Mentorici projekta sva Barbara Spruk Golob in Tamara Bračič.
Tokratna skupna ura je bila že drugo srečanje prvošolcev in osmošolcev, vendar se je prav skozi šport pokazalo, kako hitro lahko med učenci nastane občutek povezanosti in zaupanja.
Vsak osmošolec je bil tokrat zaveznik enemu ali dvema prvošolcema. Skupaj so se podajali od ene športne postaje do druge in se preizkušali v različnih športnih disciplinah. Za uspešno opravljene izzive so zbirali štampiljke, pri tem pa so si med seboj pomagali, se spodbujali in navijali drug za drugega.
Posebno zanimivo je bilo opazovati, kako so starejši učenci prevzeli vlogo pomočnikov in zaveznikov. Prvošolce so usmerjali, jim razložili naloge, jih spodbujali, kadar jim kakšen športni izziv ni šel takoj od rok, ter se skupaj z njimi veselili vsakega uspeha. Šport tako ni bil pomemben le zaradi gibanja, temveč predvsem kot priložnost za sodelovanje, medsebojno pomoč, spodbujanje, komunikacijo in gradnjo zaupanja.
Učenci 8. B so si za letošnjo razredno majico izbrali roza barvo z motivom levinje, kar simbolizira nežnost in hkrati pogum, medsebojno povezanost, ter skrb za mlajše. Za ta dan so jih ponosno oblekli prvič in s tem tudi omogočili učencem prvega razreda, da so jih lažje prepoznali v množici otrok in športnem vrvežu.
Čeprav je bila to šele druga skupna ura v okviru projekta Zavezništvo, so se njegovi cilji že lepo uresničevali. Namen projekta je med drugim graditi odnose med starejšimi in mlajšimi učenci, razvijati občutek pripadnosti in varnosti ter spodbujati odgovornost, pomoč in spoštovanje. Prav športno dopoldne je pokazalo, da lahko učenci te vrednote hitro prenesejo tudi v konkretne situacije.
Posebej lep pokazatelj uspešnega povezovanja je bil trenutek ob koncu druženja. Prvošolci so že spraševali, kdaj se bomo zopet družili.
Za naše učence pa je bil najpomembnejši prav tisti del dneva, ki se ne meri v kilometrih in štampiljkah. To so bili nasmehi, pomoč, spodbude, skupno premagovanje izzivov in občutek, da nihče ni ostal sam.
Šport je tako postal odlična priložnost za nadaljevanje našega Zavezništva. Prvošolci so dobili občutek varnosti in oporo starejših učencev, osmošolci pa priložnost, da pokažejo odgovornost, potrpežljivost in skrb za mlajše. In prav v tem je največja vrednost takšnih srečanj – da se skozi skupne izkušnje učimo drug od drugega.
Zavezništvo se je tako že na drugem srečanju pokazalo kot prostor, kjer lahko skupaj rastemo – mlajši in starejši. Tokrat skozi šport, gibanje, smeh in medsebojno spodbujanje. In kot kaže vprašanje prvošolcev, bo naslednje druženje težko pričakovano.
Barbara Spruk Golob in Tamara Bračič
